Morski prašički Seznam forumov Morski prašički
Forum ljubiteljev morskih prašičkov
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




Čoko (1. 8. 2013 - 9. 6. 2015)

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Morski prašički Seznam forumov -> Spominski kotiček
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
X-RIP-X
Pujsozačetnik


Pridružen/-a: 15.09. 2013, 12:13
Prispevkov: 21
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: 12 Jun 2015 00:31    Naslov sporočila: Čoko (1. 8. 2013 - 9. 6. 2015) Odgovori s citatom

ČOKO (1. 8. 2013 - 9. 6. 2015)



Vsak pujsek je unikat, vendar nekateri izmed njih izstopajo v svoji posebnosti. Takšna je bila naša Čoko.


1. dan

Na svet je prišla kot najtežja (96 g) v leglu štirih (dva samčka in dve samički) in od prvega dne kazala svojo pustolovsko plat. Prvi dan je tako edina redno zapuščala hiško, v kateri se je skotila le nekaj ur pred tem. Ostale tri kepice so se stiskale na kupu, kar se da blizu mame Nale, ki je morala večkrat (na koncu že malce nejevoljno) hoditi po njo in jo poditi nazaj k vrstnikom. Drugi dan je že ugotovila, kako premagati pet stopnic, po katerih je prišla na ploščad, ki je bila hkrati tudi streha njihove hiške in se tako dobesedno dvignila nad bratcema in sestrico, ki so bili več kot zadovoljno prisesani na mamo. Ker je bila tako majhna, da je bil skok s ploščadi še tvegan, je poleg stopničk našla del gladke plastike, dovolj širok zanjo, po katerem se je dričala navzdol. Nato je ugotovila, da jo to zabava in celotno pot še nekajkrat ponovila. Tretje jutro smo jo prvič našli izven kletke na ograjenem dvorišču. Ustrašili smo se, da se je izgubila in ne zna nazaj, tako da smo jo hitro vrnili v toplo zavetje mame Nale, kjer pa ni ostala dolgo. Kot bi nam hotela pokazati, da je vse v redu, in da ve kaj počne, se je nekajkrat povzpela po stopnicah do dvorišča in nato nazaj v kletko. To je počela zelo graciozno, previdno, a tekoče. Bratca in sestrica so takrat bili še ves dan prisesani na mamo, Čoko pa je zanimal le zunanji svet. Tako se je odločila, da preneha sesati že po nekaj dneh. Glede na to, da se je skotila najtežja in bi se lahko prerinila do seska, se ji to ni zdelo potrebno. Že prvi dan je poizkusila seno in zelenjavo, briketi so bili za kak dan še preveliki. Po enem tednu jo je v teži prehitel tudi najlažji bratec, čemur ni namenjala dosti skrbi. Namesto, da bi se redila, je gledala proti novim pustolovščinam.

Minili so tedni in s tem je napočil čas za oddajo pujskov. Ali Čokica ostane pri nas, ni bilo nikoli vprašanje. Fantoma smo našli skupen dom, sestrico Učko pa je posvojila veterinarka, ki je pujske prvič pregledala in kastrirala očeta Simbo. Ob oddaji bratcev in sestrice je bila še vedno najlažja, vendar je v teži lepo napredovala. Koordinacijsko je bila daleč pred vsakim pujskom, ki sem ga kadarkoli videl. Iz kletke je skakala na dvorišče, ne da bi se pri tem dotaknila stopničk, prav tako iz dvorišča na svojo ljubo ploščad in kamorkoli je bilo v danem trenutku treba skočiti. Redno je imela tekalne vaje, ki smo jih začudeno spremljali in občudovali hitrost in natančnost s katero je švigala med ovirami. Nobenega razloga nismo imeli, da bi sumili v čilost naše male pikice.


Po lumpariji se prileže počitek

Na teži je lepo pridobivala, vendar počasneje, kot ostali prašički. Zaradi dveh velikanov, s katerima je sobivala, je vedno izgledala kot mladiček. Mama Nala se od kotitve naprej giblje okoli 1200 g, oče Simba ima kakih 100 g manj, Čoko pa je najvišjo težo dosegla oktobra lani (950 g). Vsekakor lepa teža za zdravega morskega prašička, vendar manj od sovrstnikov (težji bratec tehta preko 1500 g). Enega kilograma ni nikoli presegla, vendar teže nikoli ni izgubljala hitro (po 5 do 10 g na teden, s tem da se je med tem tudi poredila). Zadnje tehtanje je pokazalo 820 g.

Naslednje leto in pol je naša družinica preživela v sožitju. Mama je vzpostavljala dominantnost nad svojo hčerko in vsake toliko se je zaslišalo cviljenje, po katerem je črno-belo-rjava kepica letela iz enega konca kletke na drugega. Glede na obilico prebrane literature na to temo, smo se pomirili, da je vse še krepko v mejah normalnega in kljub temu, da nas je vsakič zabolelo srce, ko smo zaslišali cviljenje, smo vedeli, da gre za naravno vedenje. Vsake toliko ji Čoko ni ostala dolžna, vendar do pretepa nikoli ni prišlo (predvsem zato, ker se je hčerka pametno držala taktike "hit and run"). Simba je vse skupaj stoično opazoval, včasih se je celo postavil med mamo in hčerko, vendar v skladu z mirnim karakterjem ni naredil ničesar.

Svojo večno željo po gibanju je kazala tudi med crkljanjem. Vedno jo je bil izziv ujeti in obdržati mirno v naročju za več kot pet minut. Sicer ni grizla ali praskala, je pa s tekanjem po naročju dajala jasno vedeti, da je nekaj minut čohanja in predenja dovolj, in da jo čaka pomembnejše delo. Če smo jim pustili odprto ogrado, je bila prva zunaj in zahtevala največ pozornosti.

Resnično poseben pujsek.

Da morda nekaj ni v redu, smo prvič posumili pred nekaj meseci, ko smo opazili, da se ji lušči koža okoli seskov. Ker zadeva ni bila omejena na eno stran, ker se ob luščenju ni posebno pritoževala, ker v trebuščku ni bilo tipati ničesar in ker je delovala kot najbolj zdrav pujsek na svetu, smo se začasno pomirili. Redno smo opazovali seske, ki so bili približno enake velikosti kot pri mami. Vsake toliko smo jih sčistili, kaj drugo pa ni bilo potrebno. Lepo je jedla, pila, tekala in bila razposajena do svojih zadnjih dni.

Kri se je pojavila pozno in nanjo smo se hitro odzvali. Najprej se nam je zdelo, da je kri primešana urinu, tako da smo teden dni zdravili uroinfekt, ki je bil sicer najbrž prisoten, vendar žal ni bil glavna diagnoza. V soboto smo prvič videli nekaj sveže in zasušene krvi v področju zadka, v nedeljo zvečer so bile vidne že za kovanec velike lužice na flisu. Zanimivo je, da se je zadnja dva dni pri nas zadrževala v hiški, skrita na mestu, kjer se je skotila in se mu od prvega dne na vse pretege izogibala. Takrat smo se prvič ustrašili, da je nekaj hudo narobe. V ponedeljek smo jo peljali k naši veterinarki, ki nas je takoj preusmerila na VF. Tam nas je toplo sprejel dr. Račnik, s katerim smo se po pregledu in prvih izvidih, odločili za operativen poseg. Povedal nam je, da krvavi iz spolovila, da bo operirana naslednji dan, in če bo vse v redu, čez dva dni že pri nas doma.

Še zadnjič sem jo videl v transporterčku, prestrašeno, stisnjeno v kot in ne morem razumeti, zakaj je nisem še enkrat pobožal, pocrkljal in cmoknil, kot že ničkolikokrat pred tem. Če kaj, potem to govori o tem, kako siguren sem bil, da s tako na videz zdravim, razposajenim, hitrim in spretnim pujskom, ne more biti nič zares narobe.

Naslednji dan me je dr. Račnik poklical 10 minut pred začetkom operacije in nato 45 minut po tem. Dejal je, da je Čoko še na mizi in da se bo treba odločiti kako naprej. Vidne so bile tumorske formacije razsejane po celotnem trebuhu in velika tvorba, ki prerašča maternico. Čeprav sem odločitev v sebi že sprejel, sem zaprosil za kratek posvet z dekletom, po katerem smo se odločili, da našo Čokico, ki je že spala, pospremijo na drugo stran mavrice.

Tako očitno pravilne in hkrati srce parajoče odločitve v življenju še nisem sprejel.

Čoko, hvala ti, ker si bila z nami vseh svojih 22 mesecev! Sicer pri tem nisi imela izbire, si nam pa dala vedeti, da ti je bilo z nami lepo. Do zadnjega dne si skupaj s staršema na zadnjih tačkah čakala na obroke, lumpala po kletki in nas navduševala s svojimi akrobacijami. Oboževali smo te vsi! S Simbo si tako ali tako bila najboljša prijateljica, Nala te pa tudi več kot očitno pogreša. Morda nas je le želela opozoriti, da si bolna. Nekdo nas je moral, saj si nam ti to dejstvo do zadnjih dni prikrivala. Žal mi je, da se nisva še zadnjič pocrkljala, ko sva imela to priložnost, vendar tega očitno razen tebe ni vedel nihče.


Zadnja slika naše družinice

Vedno boš naša mala lumpika.

Radi te imamo!


Nazadnje urejal/a X-RIP-X 12 Jun 2015 03:09; skupaj popravljeno 9 krat
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
X-RIP-X
Pujsozačetnik


Pridružen/-a: 15.09. 2013, 12:13
Prispevkov: 21
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: 12 Jun 2015 00:38    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Najbrž se ne bo dostim dalo brati zgornjega sestavka, kar je povsem normalno. Napisan je bil v spomin naši pujski, samo pisanje je pa služilo tudi kot neke vrste terapija za avtorja.

V prihodnjih dneh nameravam odpreti posebno temo, kjer bodo podrobneje opisane zdravstvene težave - tam lahko debatiramo o njih.
Posebno temo načrtujem tudi za opis naše družinice.

Ta naj bo Čokici v spomin, zahvalo in slovo Srce
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Anais
Administrator foruma


Pridružen/-a: 09.06. 2008, 02:29
Prispevkov: 1919

PrispevekObjavljeno: 12 Jun 2015 17:13    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Naj ji bo lepo čez mavrico, sožalje Sad .
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
X-RIP-X
Pujsozačetnik


Pridružen/-a: 15.09. 2013, 12:13
Prispevkov: 21
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: 14 Jun 2015 15:34    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Hvala Sad
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
tilimami
Pujsogenij


Pridružen/-a: 07.03. 2009, 05:45
Prispevkov: 412
Kraj: Slovenj Gradec

PrispevekObjavljeno: 15 Jun 2015 11:03    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Moje sožalje ob izgubi vaše Čokice.
Vse sem prebrala in podoživela dogodke izpred leta dni, ko smo se na podoben način poslavljali od naše Šejki.
Vsak pujsek je karakter zase.
_________________
Naše pupe: (ŠEJKI;ŠAHI;ŠNELI) poba ŠPIK in ŠERI
http://www.mojalbum.com/tilimami
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Lisa
Pujsočvekalec


Pridružen/-a: 29.12. 2014, 11:26
Prispevkov: 159

PrispevekObjavljeno: 15 Jun 2015 19:41    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Iskreno sožalje tudi od mene! Sad Crying or Very sad

Zanima me, zakaj ste se tako odločili, kaj pa bi bilo drugače, če bi ji poskusili vse odstraniti-lahko bi samo pridobili..Se opravičujem, če je vprašanje moteče ni potrebno odgovoriti..
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
X-RIP-X
Pujsozačetnik


Pridružen/-a: 15.09. 2013, 12:13
Prispevkov: 21
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: 15 Jun 2015 19:58    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Lisa: Kot sem napisal, nameravam odpreti posebno temo, kjer bo poudarek na veterinarskem delu zgodbe, ti pa lahko na kratko odgovorim:
Glede na napredovalo bolezen in dejstvo, da se primarnega tumorja ni dalo odstraniti, ni bilo pričakovati daljšega, še manj pa kvalitetnega življenja naše pujske Sad Ker je bila zaradi bolezni že pred operacijo prizadeta, se nam ni zdelo humano, da bi ji podaljševali agonijo (okrevanje po takšni operaciji je naporno tudi za zdravega pujska).
Težko bi me kaj bolj razveselilo, kot da bi jo lahko še enkrat pocrkljal, vendar ne na račun njenega trpljenja...

Kot rečeno, več o sami bolezni v temi, ki bo temu namenjena (zadevo spišem, ko dobimo rezultate iz histologije).
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
lovepigs
Pujsoznalec


Pridružen/-a: 31.05. 2015, 15:22
Prispevkov: 86

PrispevekObjavljeno: 17 Jun 2015 17:40    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Moje sožalje za Čoko. Crying or Very sad
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Morski prašički Seznam forumov -> Spominski kotiček Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.