 |
Morski prašički
Forum ljubiteljev morskih prašičkov
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Anais
Administrator foruma
Pridružen/-a: 09.06. 2008, 02:29
Prispevkov: 1919
|
 Objavljeno: 12 Okt 2008 16:42 Naslov sporočila: |
 |
|
| Anitta je napisal/a: | | Za pujskovo družbo pa sem se bala, da se: pujski med seboj ali stepejo ali parijo. Povedano tako na splošno. |
Parijo se, če sta fantek in punčka. Tepejo se, če imajo premajhne kletke ali pa karakterno ne pašejo skupaj (npr. dva dominantna pujska). To so živali, ki v naravi živijo v velikih skupinah in ne marajo biti sami.
| Citiram: | | Ni pa seveda nujno, da pujsku iščemo družbo. |
Jaz bi rekla, da če želimo kar je najboljše za pujsa, da je kar nujno, da mu iščemo prašičjo družbo. To so namreč visoko socialne živalce. Toplo ti polagam na srce, da če boste doma še kdaj imeli pujske, da imate več kot enega. Tudi zaradi vas. Pujs, ki je sam, ima na zalogi še celo vrsto zvokov/oglašanj in vedenj, ki jih nikoli ne pokaže, če je sam. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Anitta
Pujsoobsedenec
Pridružen/-a: 07.10. 2008, 14:01
Prispevkov: 516
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 12 Okt 2008 19:19 Naslov sporočila: |
|
|
| Anais je napisal/a: | | Anitta je napisal/a: | | Za pujskovo družbo pa sem se bala, da se: pujski med seboj ali stepejo ali parijo. Povedano tako na splošno. |
Parijo se, če sta fantek in punčka. Tepejo se, če imajo premajhne kletke ali pa karakterno ne pašejo skupaj (npr. dva dominantna pujska). To so živali, ki v naravi živijo v velikih skupinah in ne marajo biti sami.
| Citiram: | | Ni pa seveda nujno, da pujsku iščemo družbo. |
Jaz bi rekla, da če želimo kar je najboljše za pujsa, da je kar nujno, da mu iščemo prašičjo družbo. To so namreč visoko socialne živalce. Toplo ti polagam na srce, da če boste doma še kdaj imeli pujske, da imate več kot enega. Tudi zaradi vas. Pujs, ki je sam, ima na zalogi še celo vrsto zvokov/oglašanj in vedenj, ki jih nikoli ne pokaže, če je sam. |
CITAT: "Parijo se, če sta fantek in punčka."
Ja, ja to pa vem. Se opravičujem, sem malo nerodno zapisala...
mislila sem namreč, da samčka in samice ne bi imeli, ravno zaradi pogostega in velikega naraščaja kar je seveda vse lepo in prav, vendar za to pa zares nimamo pogojev.
Se pravi, če prav razumem bi načeloma lahko šla skupaj tudi dva samčka...?
Zelo si želimo spet samčka po možnosti podobnega Tedyu kar je tukaj Zombi. Ko ga pogledam ja, izrezan Tedy...luškani in na sploh cotkani pa so itak vsi, da se razumemo. 
Hvala in lep pozdrav. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
AKINOM
Pujsogenij
Pridružen/-a: 08.08. 2008, 11:50
Prispevkov: 430
|
| Objavljeno: 12 Okt 2008 19:20 Naslov sporočila: |
|
|
VITAMIN C
CITRONSKA KISLINA
Aleksander
VITAMIN C:
O vitaminih
Izvor imena: vita – življenje
Vitamini delujejo kot katalizatorji reakcij v telesu. Katalizatorji so snovi, ki omogočajo, da kemijske reakcije potečejo z manj energije in v hitrejšem času kot bi v normalnih pogojih. Če vitamini manjkajo je telo bolj dovzetno za razne bolezni. Potrebujemo jih v zelo majhnih količinah.
Uvod
Znan tudi kot askorbinska kislina je najbolj znan vitamin, vendar se o njem ne ve veliko. Znano je, da je najpomembnejši od vseh vitaminov. Je vodotopen, kar pomeni, da ga telo uporabi kolikor ga potrebuje, presežki pa se izločajo skozi urin. Shranjuje se v jetrih.
Večina živali ima sposobnost, da same izdelujejo vitamin C. Ljudje, primati (opice..) in morski prašiček pa so to sposobnost izgubili. Morskega prašička so zaradi podobnosti človeku uporabljali za poskuse.
Zakaj je pomemben
Spodbujevalnik imunskega sistema (povečuje odpornost organizma pri prehladih, gripah in drugih virusnih obolenjih).
Je močan antioksidant in tako varuje celice pred škodljivimi vplivi prostih radikalov, ki kemijsko uničujejo celične komponente. Izboljšuje absorpcijo železa in je potreben pri sintezi stresnih hormonov. Neobhoden je tudi pri formaciji rdečih krvničk saj nastopa pri metabolizmu folne kisline in železa. Pomaga tudi pri varovanju vitaminov A in E ter maščobne kisline pred oksidacijo. Preprečuje tudi bolezen skorbut.
Ljudje in živali ga nujno potrebujemo, saj je življenjsko pomemben pri izgradnji kolagena. Kolagen je beljakovina, ki se nahaja skoraj povsod po telesu :
- vezivna tkiva, kosti, zobje...
- hrustanec
- vezivna tkiva organov (jetra, vranica, ledvice)
Vitamin C da vodik in kisik dvema amino kislinama (hidroksilacija). Ta novo nastala molekula pomaga pri izgraditvi prokolagena iz katerega nastane kolagen.
Skorbut
Zaradi velikega pomanjkanja vitamina C pride do bolezni skorbut. Pri hudi obliki te bolezni začnejo izpadati zobje, dlesni so vnete in krvavijo, mišice postanejo boleče brez razloga, pojavi se močna slabokrvnost.
Nahajališča
Najdemo ga v citronskem sadju kot so limone, pomaranče, grenivke, razna zelenjava ter mleko, veliko pa ga je tudi v jetrih, drobovini in svežem mesu.
Vitamin C se med pripravo hrane hitro poškoduje: izpostavljanje zraku, kuhanje.
Priporočena mera vitamina C na dan je 60 mg. Skorbut pa prepreči že 5 mg na dan. Jetra imajo zalogo vitamina C za 3 mesece.
Več vitamina C potrebujejo športniki, doječe in noseče ženske, kadilci. Vitamin C je mogoče dobiti kot dodatke v raznih tabletah vendar so prevelike količine lahko škodljive.
Večje količine vitamina C
Nobelov nagrajenec Linus Pauling je za rakave bolnike priporočal velike odmerke vitamina C (10g), saj naj bi le ta pomagal pri zdravljenju raka, vendar te trditve ne držijo povsem, saj se bili njegovi poskusi slabi. Tako velike količine, ki pa je s hrano ne moremo doseči, povzročajo diarejo, sečne kamne, preobremenitev z železom.
Veliko polemik je vzbudilo poročilo, da več kot 500 mg vitamina C dnevno lahko povzroči poškodbe DNA. Nekateri deli DNA vsebujejo železo in vitamin C spremeni ion feri v fero, ta pa povzroči nastanek močnih prostih radikalov, ki z veliko kemično aktivnostjo poškodujejo nukleotide.
CITRONSKA KISLINA:
C6H8O7 (2-hidroksi-1,2,3-propantrikarboksilna kislina)
Nahaja se v obliki brezbarvnih kristalov prijetnega, kislega okusa. Topna je v vodi in rahlo tudi v organskih topilih. Topi se pri 153°C
Ciklus citronske kisline
Aktivirana ocetna kislina ali acetilkoencim A, ki vsebuje visokoenergijske elektrone, vstopi v krebsov cikel. Združi se z oksalacetatom, ki je vedno prisoten v celicah. Nastane spojina s šestimi C atomi, citronska kislina. Od nje encimi postopno odcepljajo po en ogljikov dioksid in dva vodika. Najprej nastane spojina s petimi C atomi in kasneje s štirimi (oksalacetat). Ta se združi z novo aktivirano ocetno kislino in metabolni krog se sklene. Bistvo krebsovega cikla je prenos energije iz preostanka sladkorne molekule na molekule NAD+. Del te energije se pozneje porabi za sintezo molekul ATP.
Naravna prisotnost citronske kisline v hrani
Citronska kislina je naravno prisotna organska kislina v različnih živalskih in rastlinskih tkivih, največ pa je je v sadju in sicer v limoni (7.3 g na 100 g svežega sadja oziroma 4% do 8% ). Kot prevladujočo organsko kislino jo najdemo se v pomarančah (0.6% do 1.5%), grenivkah (1.2% do2.1%), ananasu (0.6% do 2%), smokvah (0.6%), malinah ( 2.4%), jagodah (1.0% do 1.8%), borovnicah (1.15%), brusnicah (2% do 3%).
Pridobivanje
Danes celotna svetovna proizvodnja citronske kisline sloni na bioprocesu z uporabo
Mikroorganizmov (fermentacijski proces). Najpogosteje uporabljen mikroorganizem je gliva Aspergillus niger.
Kvasovke se pri postopku pridobivanja citronske kisline le malo uporabljajo predvsem zaradi dveh razlogov. Prvi zaradi nezaželenega stranskega produkta izocitronske kisline (tudi do 50% vse kisline) in pa zaradi tega, ker jih vecina uporablja kot vir ogljika n-alkane le ti pa so dražji od ogljikovih hidratov. Kolonije na glukozno-peptonskem agarju pri 30 stopinjah celzija zrastejo v premeru 60 mm na teden. Kolonije so hitro rastoce, kompaktne in granulirane. Na začetku so bele, sčasoma postajajo črne in obdane z rumeno barvo.
Za produkcijo citronske kisline so potrebni :
• sladkor (saharoza, fruktoza, glukoza), ki mora biti za maksimalno hitrost reakcije 14% – 22%
• dušikove spojine najpogosteje se pri fermentaciji citronske kisline uporablja amonijev nitrat v koncentracijah od 1,6 do 3,0 g na liter substrata. Višje koncentracije imajo za posledico nastajanje oksalne kisline in s tem manjše dobitke citronske kisline.
• Elementi v sledovih (mangan, magnezij, baker, cink, železo) so zelo pomembni
Najprimernejša temperatura pri vodenju procesa naj bi bila 28 do 32 stopinj Celzija. Višje temperature omogočajo hitrejšo rast, s tem večjo porabo ogljika in kisika in povečano izločanje ogljikovega dioksida, kar zniža dobitke citronske kisline. Nižja temperatura pa omogoča višje izkoristke, vendar ob podaljšanem vodenju fermentacije.
Aspergillus niger se lahko razvija in raste pri pH vrednostih med 2.5 in 3.5.
Količina proizvedene citronske kisline in njena uporaba
Ker je citronska kislina cenjena ne le zaradi prijetnega okusa, pač pa tudi zaradi dobre topnosti v vodi, acidulantnega in sinergističnega učinka, itd., je tudi ena od najširše uporabljenih organskih kislin v prehrambeni oziroma živilski industriji, saj obsega kar več kot 60% vse kislinske porabe. Zaradi vedno večje porabe se je trenutno proizvede že kar 700 000 ton letno.
Funkcija citronske kisline
V svetu je citronska kislina splošno sprejeta kot »GRAS«, to je »Generally Regarded As Safe«, brez omejitev pa je priznana tudi kot aditiv (dodatek) v pijačah, marmeladah, sladoledih in drugih slaščicah.
Dodajanje citronske kisline živilom
Iz že zgoraj omenjenih funkcij je lahko razvidno, da ima citronska kislina že samo v živilstvu pestro uporabo. Dodaja se npr. brezalkoholnim pijačam, kjer dopolnjuje sadni okus, prispeva k sveži kislosti, uravnavajo pH. Natrijev citrat ublaži ostro kislo noto v precej kislih gaziranih pijačah, skupaj s sodo daje hladen, slan okus in pomaga ohraniti gaziranost.
Prav tako se uporablja citronska kislina v pridelavi vin pred in po fermentaciji za uravnavo pH, zaradi svoje kovinsko kelatne aktivnosti pa citronska kislina preprečuje motnost tako, da se veže s taninom ali fosfatom.
Pogosto citronsko kislino uporabljajo v sladicah in desertih, kjer daje prijeten kiselkast okus, dodatek v stopljeno maso po kuhanju pa preprečuje inverzijo saharoze in s tem porjavenje. V želatinaste deserte jo dodajajo, ker zaradi kislosti deluje kot odbojna sila in povečuje pH za optimalno gelsko učinkovitost. Majhne količine (0.001% do 0.01%) citronske kisline sodelujejo z antioksidanti in zavirajo oksidativno žarkost v suhih klobasah, svežih svinjskih klobasah in suhem mesu. Tudi v proizvodnji hrenovk razpršijo 3% do5% raztopino citronske kisline kot oblogo po nadevu in pred dimljenjem. Kot 0.2% raztopina natrijevega citrata ali citronske kisline se dodaja v kri domačih živali, kjer deluje kot antikoagulant, ker ločuje kalcij, ki je potreben za nastanek strdkov, takšno kri pa lahko uporabimo kot vezivo v krmi za domače živali.
VIRI
http://www.howstuffworks.com/
http://www.chem.wsu.edu/Chem102/102-CitrAcCycOxPhos.html
http://web1.caryacademy.org/chemistry/rushin/StudentProjects/CompoundWebSites/2000/CitricAcid/Main.htm
http://www.mf.uni-lj.si/jama/jama99-4/html/vitamin-c.html
Microsoft® Encarta® 97 Encyclopedia © 1993-1996
Proizvodnja citronske kisline, Seminar, BiotehniŠka fakulteta, Študij živilske tehnologije, 2001
No tole pa sem ks najdla na netu mogoče ti/vam kaj pomaga! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Anitta
Pujsoobsedenec
Pridružen/-a: 07.10. 2008, 14:01
Prispevkov: 516
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 14 Okt 2008 01:34 Naslov sporočila: |
|
|
Lepo pozdravljeni.
Zanima me sledeče, glede na to, da smo navajeni življenja z samo enim pujskom:
Ali gresta skupaj tudi dva samčka?
Ali so pujski v tem primeru ko sta dva skupaj, kaj manj pripravljeni za crkljanje? Jaz si crkljanja s pujskom zelo želim, a se bojim, da mu v primeru družbe svojega tovariša ni toliko do tvoje družbe in teh reči...
Kaj v primeru, če zboli eden od njiju: ne samo koliko je to nevarno - nalezljivo za drugega...kaj pa, žalost, ki jo doživi drugi ob tem, ko družbice ni, je pujsek na okrevanju...
ali oh ja, tisto najhuje, če pride do izgube - kako vse to drugi prenese? Ali ni v tem primeru to usodno tudi za drugega, saj je to tako močna čustvena navezanost... 
Vse to se dragi prijatelji sprašujem in me bega. Kljub že izkušnjam s pujski, teh izkušenj z dvema nimamo. Zato se vam lepo zahvaljujem tudi za te odgovore in vas toplo pozdravljam. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Anais
Administrator foruma
Pridružen/-a: 09.06. 2008, 02:29
Prispevkov: 1919
|
| Objavljeno: 14 Okt 2008 02:05 Naslov sporočila: |
|
|
Skupaj gresta lahko tudi dva samčka, s tem da je eden bolj dominanten drugi manj. Drugi pomemben pogoj je, da je kletka dovolj velika. Jaz imam skupaj 3 samčke, ki ravno prihajajo v obdobje "kdo je šef" in bomo še videli ali se bodo lepo zmenili ali ne. Tudi če ju moraš imeti v ločenih kletkah (pa da se še vedno vidita/slišita/vohata), je to še vedno bolje kot pujs popolnoma brez stikov z drugim pujsom.
Pa dva pujsa sta dvakrat bolj zabavna od enega, garantirano.
| Citiram: | | Ali so pujski v tem primeru ko sta dva skupaj, kaj manj pripravljeni za crkljanje? Jaz si crkljanja s pujskom zelo želim, a se bojim, da mu v primeru družbe svojega tovariša ni toliko do tvoje družbe in teh reči... |
Moji se radi crkljajo, pa jih je 6 (no, Lucija ne mara crkljanja, ampak ga ne bi tako ali drugače  ). Morda so malo bolj plašni kot če bi bili posamično (ne skačejo mi v naročje s tal (razen, če imam hrano ), niti ne pritečejo k nogi za se dvignit v naročje), ampak to je zato, ker niso totalno odvisni od človeka za družbo. Seveda je fino, če je pujsek rad z nami, ampak je treba pomisliti na vse ure (tudi ponoči), ki jih preždi sam samcat, samo zato, ker bi mi radi, da je malo bolj crkljiv. Ločiti je treba med tem, kaj je najbolje za pujska in kaj je ljubše nam. Za pujska je v vsakem primeru najboljša prašičja družba, tu ni nobenega dvoma. Če je nam ljubše, da je nima, zato da se bolj naveže na nas je to pač naša odločitev do katere imamo ljudje tukaj pravico (v ljudje v Švici je npr. nimajo). Lepo je pa, da vemo kaj ta odločitev pomeni za prašička. To ni pes, ki postane del človeškega krdela, niti hrček samotar.
Kar se tiče izgube.. Izgubo prenašajo pujski različno. Eni slabo, eni dobro - kot ljudje. Mnogi pujsku, ki ostane sam nabavijo novo družbo. In ko še tisti ostane sam, spet novo družbo. Ali pa tudi ne, če je preostali pujs že zelo star. Ampak v primerjavi s celim življenjem s prijateljem je to nepomembna stvar. Tudi pri ljudeh eden od zakoncev prej umre, drugi pa močno trpi, pa se zato kljub vsemu poročimo  .
No, veliko sreče, kakorkoli se boste že odločili. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
TikaTaka
Pujsoobsedenec
Pridružen/-a: 15.04. 2008, 11:14
Prispevkov: 966
|
| Objavljeno: 14 Okt 2008 09:10 Naslov sporočila: |
|
|
Anitta, to je zelo odvisno od karakterja pujska. Kakor sem brala drugje tudi na tujih forumih, lastniki pišejo da: ne glede, če jih je več, se eni pustijo in se radi crkljajo, eni malo, eni sploh ne...
Eni so zgovorni in vedno nekaj čebljajo, eni so bolj tiho in piskajo le ko imajo kaj za povedat (npr. "Daj solato!"). Eni plašni, drugi pogumni.
To je takoooo različno. Hočem rečt, da ni nujno, da bo naslednji pujsek tudi znal pritečt k tebi... Oz. več let treninga in dobre papice naredi verjetno čudeže. (Me prav zanima, če bosta kdaj T&T pokazali zanimanje zame.. Hehe, sedaj sem bolj le njuna strežnica.)
Mene je tudi strah, kaj bo z drugo srčko, če ene ne bo več... Zato sem malo razmišljala in bom verjetno čez kako leto (sedaj sta stari 1 leto) ali dve posvojila še enega srčka. Zato da vedno ostaneta dva skupaj. Bo izguba morda lažja.. Bomo videli. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Anitta
Pujsoobsedenec
Pridružen/-a: 07.10. 2008, 14:01
Prispevkov: 516
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 14 Okt 2008 10:22 Naslov sporočila: |
|
|
| Anais je napisal/a: | | Seveda je fino, če je pujsek rad z nami, ampak je treba pomisliti na vse ure (tudi ponoči), ki jih preždi sam samcat, samo zato, ker bi mi radi, da je malo bolj crkljiv. Ločiti je treba med tem, kaj je najbolje za pujska in kaj je ljubše nam. |
Anais, dobro si napisala. Sem se zamislila ob teh besedah. Sicer je bil naš Tedko z nami čisto zadovoljen in vse lepo in prav, se je pač navadil na to, da je sam. Zdaj pa vidim, da to ni kar tako "neki"...
Bilo je lani na blagoslovu živali. Ljudje so pripeljali vse: od psov, mačkov, zajčkov, papig in med temi je bila tudi ena morska pujsika...ta pujska in naš Tedy, sta bila edina predstavnika te vrste. Ko je naš Tedko zagledal to pujsko (bila je že v letih) dali smo ju malo skupaj, da sta se povohala, je začel spuščat take glasove, ki jih prej nikoli nismo slišali pri njem, da kako je postal nemiren ne omenjam.
Nato je ves čas gledal kje je pujska, se še vedno "nenavadno" oglašal in komaj se je umiril. Kasneje je bilo že vse dobro, naslednji dan pa sploh, a vendar. Bo treba razmišljati v tej smeri.
Kaj pa, če eden zboli; koliko je to nevarno, da drugi tudi (se naleze)?
Hvala vam za vsak odgovor. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Anitta
Pujsoobsedenec
Pridružen/-a: 07.10. 2008, 14:01
Prispevkov: 516
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 14 Okt 2008 10:36 Naslov sporočila: |
|
|
| TikaTaka je napisal/a: | Anitta, to je zelo odvisno od karakterja pujska. Kakor sem brala drugje tudi na tujih forumih, lastniki pišejo da: ne glede, če jih je več, se eni pustijo in se radi crkljajo, eni malo, eni sploh ne...
Eni so zgovorni in vedno nekaj čebljajo, eni so bolj tiho in piskajo le ko imajo kaj za povedat (npr. "Daj solato!"). Eni plašni, drugi pogumni.
To je takoooo različno. Hočem rečt, da ni nujno, da bo naslednji pujsek tudi znal pritečt k tebi... Oz. več let treninga in dobre papice naredi verjetno čudeže. (Me prav zanima, če bosta kdaj T&T pokazali zanimanje zame.. Hehe, sedaj sem bolj le njuna strežnica.)
Mene je tudi strah, kaj bo z drugo srčko, če ene ne bo več... Zato sem malo razmišljala in bom verjetno čez kako leto (sedaj sta stari 1 leto) ali dve posvojila še enega srčka. Zato da vedno ostaneta dva skupaj. Bo izguba morda lažja.. Bomo videli. |
Tako rekoč bi lahko rekli, da je vse relativno; kajne...
Vsekakor sedaj ne bomo hiteli z novim pujskom, vse lepo v miru, da bo vse dobro in prav. Imamo sicer bolj majhno stanovanje, pravzaprav bi bilo treba v dnevni naredit dobro organizacijo za večjo kletko v primeru dveh pujskov, no zaradi vsega tega...ko je vse prišlo tako nenadoma tudi nikamor ne hitimo. Čeprav pa je tako čudno to stanje sedaj...
Uživajte z vašimi pujski še naprej tako lepo in nič mislit na tiste žalostne stvari. Vse dobro želim. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
TikaTaka
Pujsoobsedenec
Pridružen/-a: 15.04. 2008, 11:14
Prispevkov: 966
|
| Objavljeno: 14 Okt 2008 11:04 Naslov sporočila: |
|
|
| Anitta je napisal/a: |
Kaj pa, če eden zboli; koliko je to nevarno, da drugi tudi (se naleze)?
|
Ja. Ponavadi je tako: če ima nalezljivo bolezen, zdraviš vedno oba, četudi na drugem ni videti, da je bolan. Gre za to, da se je sigurno nalezel in bolezen še ni izbruhnila, ker je malo bolj odporen od tovariša. Pri meni je bilo tako, da je le Tikica imela čudne luske po uhicah, ki so se izkazale za mikrosporijo... Zdravili smo obe enako. Ko je bil sum na garje - tudi.
Dejstvo je, da se nalezejo. Morda nekdo ne pomisli in odpelje samo tisto živalico k zdravniku, ki zgleda bolna. Druga je enako, le bolj odporna in (še) ne kaže. Še nekaj: take stvari se največkrat pokažejo, ko so še mladički. Ker so mali, živčni in pod stresom, vse jim je nenavadno, še toliko hitreje obolijo. Takrat je treba biti pozoren.
Naprej je pa vse odvisno od tega, s čim pride živalica neposredno ali posredno v kontakt. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Anais
Administrator foruma
Pridružen/-a: 09.06. 2008, 02:29
Prispevkov: 1919
|
| Objavljeno: 14 Okt 2008 11:29 Naslov sporočila: |
|
|
| Odvisno od česa zboli. Nekatere zadeve so nalezljive (nekatera vnetja dihal, garje, ipd.) in je pujse potrebno za en čas dati narazen oz. zdraviti vse pujse. Ko je moj Leo imel zaspančke npr., so antibiotik dobivali vsi trije fantki (punčke pa ne ker so bile v drugi kletki - pazila sem tudi, da jih ne prijemljem potem, ko sem v rokah imela fante). Ampak večina težav, ki jih imajo pujski ni nalezljive narave (sečni kamni, težave z zobki, abscesi, srčne napake...) in tako ne predstavljajo dodatne nevarnosti za drugega pujsa. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
PATKA
Pujsoodvisnik
Pridružen/-a: 11.10. 2008, 09:45
Prispevkov: 1232
Kraj: Slovenj gradec
|
| Objavljeno: 16 Okt 2008 16:21 Naslov sporočila: |
|
|
Moje sožalje nimam kaj rečti ampak sem šukerana.  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Anitta
Pujsoobsedenec
Pridružen/-a: 07.10. 2008, 14:01
Prispevkov: 516
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 16 Okt 2008 21:38 Naslov sporočila: |
|
|
| PATKA je napisal/a: | | Moje sožalje nimam kaj rečti ampak sem šukerana. |
Hvala tudi tebi.
Verjemi, da tudi sama ne morem še dojeti situacije... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
